27. 12. 2021 | SS Črnava
Veseli december.
Praznični mesec.
Mesec druženj, obdarovanj, lepih misli in želja.
Pa je res december vesel za vse?
Žal ne…
Marsikdo je sam, osamljen, bolan, žalosten, … Za marsikoga veseli december ni prav nič vesel.
V Stanovanjski skupini Črnava smo se letos o tem veliko pogovarjali in sklenili, da moramo storiti vse, da vsaj peščici ljudi polepšamo praznike, narišemo nasmeh na obraz. Odločili smo se, da izdelamo mala darilca, drobne pozornosti, ki jih bomo nato odnesli v Dom starejših občanov Preddvor in z njimi razveselili oskrbovance doma.
Nastala so različna darilca: vrečkice s piškoti, kozarčki lepih misli, okrašeni kamenčki z novoletnimi željami, obeski za ključe, starim bunkicam smo dali novo podobo, kuhalnice spremenili v prikupne snežake in jelenčke, …
23. 12. 2021 smo se tako s škatlo darilc podali do Doma starejših občanov Preddvor, kjer smo naše male pozornosti predali starostnikom, jim namenili nekaj spodbudnih besed in lepih želja ter se z njimi na kratko podružili. Bili smo navdušeni nad toplim sprejemom, ki so nam ga pripravili. Ne le, da so se zbrali v avli in nas zavzeto poslušali, kar smo imeli povedati, pač pa so tudi oni za nas pripravili srčen govor in nas “pocrkljali” s sladkimi dobrotami.
Druženje je bilo kratko, a sladko. Pa ne zgolj na račun sladic. Kje pa!
Iz Doma starejših občanov Preddvor smo namreč odšli bogatejši za novo izkušnjo, s posebno toplino v srcu, ker smo zanetili iskrice v očeh oskrbovancev doma ter čudovitim občutkom, da nam je uspelo: tudi zaradi nas, je tokratni veseli december še bolj vesel.
Tudi vam želimo sreče poln veseli december in naj bodo VESELI, ZDRAVI in ZAVODOLJNI prav vsi meseci leta 2022.
SREČNO 2022!
Zapisala: Mateja Oman Komurka
3. 12. 2021 | SS Škofja Loka
November, ki pregovorno velja za bolj pust mesec, je za nas, Ločane, vsako leto zelo pomemben. Praznujemo namreč rojstni dan. Letos še prav posebnega. DVAJSETEGA! Pred točno dvajsetimi leti se je še zadnja skupina Vzgojnega zavoda odselila iz starega gradu sredi Preddvora. Škofja Loka nas sicer ni pričakala odprtih rok, a danes, toliko let kasneje lahko rečemo, da nas je vzela za svoje in da si s ponosom rečemo Ločani. Skozi vsa ta leta smo se popolnoma spojili z okolico, tako ožjo kot širšo. Imamo kup lepih, pozitivnih izkušenj. Predvsem pa smo ponosni na svoje poslanstvo. V tem času je v naši hiši bivalo ogromno otrok in mladostnikov iz vseh koncev Slovenije. V tem času, so eni za krajši, drugi za daljši čas, našli zapik pred svetom, v katerega se sami niso znali ali pa niso zmogli vklopiti. Z veseljem lahko rečemo, da nam je v veliki večini primerov uspelo preveslati razburkano morje in zapeljati v miren pristan. Življenje v naši hiši je pisano. Včasih tudi naporno. Ampak predvsem varno. Čeprav smo vsako šolsko leto zbrani v na novo sestavljeno, razširjeno nadomestno družino, se trudimo za pristne medosebne odnose. Pri nas nikoli ni dolgčas, vedno se nekaj dogaja in skozi vse to se učimo za življenje.
Obljubljamo, da se bomo ob prehodu iz turbulentnih najstniških let v zrelejša dvajseta samo še bolj trudili, da za stenami naše hiše spišemo še nešteto lepih zgodb…
Močno smo si želeli, da bomo tako pomemben jubilej lahko praznovali z vsemi vami. Stiskali smo pesti, da nam ga bo trenutna zdravstvena situacija dovolila. Žal se je izkazalo drugače. Zaradi slabe epidemiološke slike nismo mogli odpreti vrat vsem vam, ki pomembno soustvarjate naše življenje. Včeraj smo se sami vseeno malce poveselili in ob tem mislili na vse vas. Ampak že danes si dajte v koledar, da se srečamo čez 10 let, ker takrat bomo nadoknadili še tole izpuščeno dvajsetko.
Zapisala: Katja Sitar
13. 11. 2021 | SS Črnava, SS Kranj, SS Škofja Loka
Hej!
Ste tudi vi začutili, koliko prijaznosti je bilo danes v zraku?
Kako tudi ne, ko pa je 13. november mednarodni dan prijaznosti!
Društvo Humanitarček na ta dan organizira zelo srčno akcijo “Kamenčki prijaznosti”.
Akcija poteka na način, da pobarvamo in okrasimo kamenje ter ga s sporočilom pustimo na izbranem mestu, z namenom, da nekomu polepšamo dan.
Ker mi dobro vemo, kako lepo je, ko ti nekdo polepša dan, smo se odločili, da tudi otroci, mladostniki in zaposleni iz Vzgojnega zavoda Kranj pristopimo k Humanitarčkovi akciji in izdelamo kamenčke prijaznosti, ki bodo našim sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in naključnim najditeljem narisali nasmeh na obraz.
Izdelali smo 118 kamenčkov in s tem poslali 118 majhnih prijaznosti v svet.
Ampak veste kaj?
Želimo si, da ne bi bil prijazen le današnji dan.
Bodimo prijazni prav vsak dan, saj prijaznosti ni nikoli preveč!
Prijazen pozdrav vsem!
#danprijaznosti
#kamencekprijaznosti
#nakljucnaprijaznost
Zapisala: Mateja Oman Komurka
14. 7. 2021 | Alpe Adria, Arhiv
1. DAN: Kranj – Gorenja vas
Obveščeni viri poročajo, da je ekipa uspešno pregulila prvih 32km, jaz pa vam povem, da grizemo že novih 33 direkt v bregove Žirovskega vrha. Prvi žulji so že vzcveteli, krizice se občesno prikradejo v nepozornega duha, a jih brž preženemo s prvovrstnim glasbenim izborom. Mislim, da bo tista o ‘Veroniki, ki ne kaka’ letos kar zmagovalna. Poguglajte jo, ko boste danes na sprehodu. Ne bo vam žal.
2. DAN: Gorenja vas – Medvedje Brdo
Premalo je kilometrov, komaj smo jih spravili spat. In to potem, ko so se že na cilju še kar lovili v divjem šprintu, ko so odigrali še eno odbojko in eno košarko in se za konec sprehodili po večerji, da se pečenka poleže. Tile mulci so res od hudiča, upam, da jih tale nabritost jutri ne mine. Kajti jutri je na vrsti kraljeva etapa: približno 42 km do Razdrtega!
3. DAN: Medvedje Brdo – Razdrto
Kraljeva etapa opravljena! 100 kilometrov je za nami in svet že postaja primorski.
Seveda danes ni bilo lahko. In v tem je smisel. Na mnogih frontah so se že od zgodnjega dopoldneva borile bitke: žulji so že dododbra zabasali copate, mišice je zategovalo v vse smeri, sonce je neusmiljeno peklo in sirene so nas skušale zvabiti na kriva pota. A huje kot je bilo, bolj zagrizeno smo požirali kilometre, sploh pa smo kljub vsemu hudemu vsi do zadnjega pritekli v cilj. Ej, povem vam, kocine so mi štrlele v nebo, prismuknjeno sem vriskala in do konca sem si dala duška z objemi. Ja, zdaj smo res že ekipa v dobrem in slabem. In čisto na skrivaj mi že postaja čisto majčkeno žal, da bo prav te poti enkrat konec.
4. DAN: Razdrto – Klanec pri Kozini
Na lastne oči sem vsemu priča, a se vedno znova sprašujem: kako je to mogoče?! Že prvi dan so poročali, da ne morejo več, a še kar terajo naprej. Šestinosemdeset milijonov stopinj je, oni pa kar hodijo. Enajstletna Nika tolče tempo, da ga lovim kvečjemu tako, da za njo tekam v rahlem drncu. Jasmini so žulji danes naselili poslednji prst in tega se je celo razveselila. Punce se sproti še zaljubljajo in točijo solze (pa ne zaradi kilometrov), fantje so nataknili šlape, da je bolj zabavno in Nemanja si je v nahrbtnik stlačil celo tono. Da se bom vsaj utrudil, je dejal. Me, Ana, Adrijana in jaz, pa na skrivaj za kombijem vse zariple goltamo protibolečinske in delamo raztezne vaje. Madonca so poti enostavne, ko si x-najst!
5. DAN: Klanec pri Kozini – Koper
Adrijana se je bala, da si bodo dekleta tole vzela za ležeren sprehod in bo z njimi krevsala proti Kopru vse do poznega popoldneva. Kako zelo se je motila! Po kratkem ogrevanju so užgale takšen divjii tempo, da ji je kolke metalo na vse strani, v križu pa jo je tako usčipnilo, da je bila čisto postrani. Spet nas je spremljal prvovrsten glasbeni izbor, dečki so vmes napumpali še kakšno skleco ali dve in že smo bili tam. Nekaj čez 13h smo osvojili morje. Toda ni še čas za aplavze, ognjemete in šampanjec: jutri nas čaka še finiš do Pirana!
6. DAN: Koper – Piran
Korak, dva, tri in … cilj!
Ki je zopet zaokrožil našo zgodbo v nepozaben spomin. V prigodo, ki je čisti čudež, a vanj verjamemo od samega začetka. Pa povem vam, ni ves čas lahko in tole ni zgolj zabava. So bolečine, naveličanost, dvomi, slaba volja, jeza, obžalovanja, obtoževanja in še marsikaj peklenskega. A potem so tu ti neverjetni preobrati, navali energije in zavezanosti cilju, salve dobre volje, smeha in optimizma. In naposled so zmage. Drobne, sprotne in intimne, pa tiste v dvoje, tiste skupinske in naposled tiste velike, ko je dosežen naš skupen veliki cilj. Ostane pa le še lepo in energije za na konec sveta. Prav tja, moji dragi mulci, grem z vami kadarkoli! Nika, Vanessa, Emi, Tinkara-Ana, Jasmina, Kaja, Erika, Neja, Nemanja, Beni, Slavko in Bojan: moj poklon do središča zemlje in še čez! Ni več nemogočih poti!!!
PS: Hvala vsem, ki ste nas spremljali in bodrili.Vsaka beseda nam je dala še dodatnih moči in zagona. Hvala za vso materialno ali drugo podporo. Hvala, ker verjamete v našo pot in naše mulce!
Zapisala: Petra Vladimirov
