November, ki pregovorno velja za bolj pust mesec, je za nas, Ločane, vsako leto zelo pomemben. Praznujemo namreč rojstni dan. Letos še prav posebnega. DVAJSETEGA! Pred točno dvajsetimi leti se je še zadnja skupina Vzgojnega zavoda odselila iz starega gradu sredi Preddvora. Škofja Loka nas sicer ni pričakala odprtih rok, a danes, toliko let kasneje lahko rečemo, da nas je vzela za svoje in da si s ponosom rečemo Ločani. Skozi vsa ta leta smo se popolnoma spojili z okolico, tako ožjo kot širšo. Imamo kup lepih, pozitivnih izkušenj. Predvsem pa smo ponosni na svoje poslanstvo. V tem času je v naši hiši bivalo ogromno otrok in mladostnikov iz vseh koncev Slovenije. V tem času, so eni za krajši, drugi za daljši čas, našli zapik pred svetom, v katerega se sami niso znali ali pa niso zmogli vklopiti. Z veseljem lahko rečemo, da nam je v veliki večini primerov uspelo preveslati razburkano morje in zapeljati v miren pristan. Življenje v naši hiši je pisano. Včasih tudi naporno. Ampak predvsem varno. Čeprav smo vsako šolsko leto zbrani v na novo sestavljeno, razširjeno nadomestno družino, se trudimo za pristne medosebne odnose. Pri nas nikoli ni dolgčas, vedno se nekaj dogaja in skozi vse to se učimo za življenje.
Obljubljamo, da se bomo ob prehodu iz turbulentnih najstniških let v zrelejša dvajseta samo še bolj trudili, da za stenami naše hiše spišemo še nešteto lepih zgodb…
Močno smo si želeli, da bomo tako pomemben jubilej lahko praznovali z vsemi vami. Stiskali smo pesti, da nam ga bo trenutna zdravstvena situacija dovolila. Žal se je izkazalo drugače. Zaradi slabe epidemiološke slike nismo mogli odpreti vrat vsem vam, ki pomembno soustvarjate naše življenje. Včeraj smo se sami vseeno malce poveselili in ob tem mislili na vse vas. Ampak že danes si dajte v koledar, da se srečamo čez 10 let, ker takrat bomo nadoknadili še tole izpuščeno dvajsetko.
Zapisala: Katja Sitar
