Soboto po Veliki noči je Lesaffre Slovenija organiziral natečaj za Naj Fala potico 2023. Iz našega zavoda sta se tekmovanja udeležili dve mladostnici, za kateri je bila to čudovita izkušnja, saj sta sodelovali v tekmovanju »starejših« oseb, z izjemo redkih vse nad 50+.
Konkurenca letos je bila velika, saj je bilo prijavljenih kar 35 potic. Obe sta pekli klasično orehovo potico, testo pa ni bilo klasično kvašeno, ampak je bilo z izdatnim dodatkom masla. Obe potici sta uspeli zelo lepo, predvsem pa sta bili okusni!
Na naši punci smo zelo ponosni za pogum in njuno novo izkušnjo, ki sta jo doživeli. Ni bilo tako enostavno biti in sodelovati med preizkušenimi mojstricami peke potice, ki se s tem ukvarjajo že vse življenje.
1.3.2023 se je skupina sedmih otrok in mladostnikov v spremstvu dveh vzgojiteljic odpravila na smučanje na Stari vrh, z namenom priprave na državno tekmovanje na Pohorju, ki se vsako leto odvija za otroke in mladostnike iz VZ, SS in MD. Kljub megli in rahlemu naletavanju snežink, dobre volje ni manjkalo. Smučarji so bili dobro razpoloženi in motivirani. Njihovo smučarsko znanje pa je preseglo vsa pričakovanja.
2.3.2023 pa se je ta ista skupina udeležila tradicionalnega državnega tekmovanja v smučanju na mariborskem Pohorju. Udeležba tam je bila številčna, zato smo še toliko bolj ponosni, na rezultate, ki smo jih dosegli. Še nikoli v zgodovini tekmovanja nismo bili tako uspešni. Osvojili smo sedem medalj (pet zlatih, eno srebro in eno bronasto) ter zasedli prvo mesto v skupni razvrstitvi.
Tudi tokrat so se Štajerci izkazali za dobre organizatorje. Tekmovanje so popestrili s spusti s pležuhi, podelitev pa so spremljale reparske rime.
Že vrsto let v okviru VZ Kranj po jesenskih počitnicah organiziramo plavalno vadbo za naše otroke in mladostnike, ki ne znajo plavati, imajo zdravstvene težave, bi radi izpopolnili plavalno znanje ali pa preprosto uživajo v plavanju. Letos so se v skupini znašli sami plavalci iz različnih stanovanjskih skupin, ki so z veseljem in v polnem številu osem zaporednih četrtkov prihajali na pokriti olimpijski bazen v Kranju. Vadbo smo vedno začeli z ogrevanjem, nadaljevali z različnimi štafetnimi in drugimi igrami, nadgradili z učenjem različnih plavalnih tehnik ter zaključili s prostim plavanjem in igranjem v vodi. Na zadnjem srečanju smo preverili plavalne napredke udeležencev, za katere si je vsakdo prislužil priznanje, naša druženja, ki so porodila tudi več novih prijateljstev, pa smo zaključili s slastno vročo čokolado.
Otroci in vzgojiteljice SS Valjavčeva smo se decembra prvič podali na skupen izlet. Praznični čas je vedno dobra izbira za izlet, saj mesta, odeta v praznično dekoracijo, še dodatno zasijejo v mnogoterih lučkah.
Pot nas je najprej vodila do Velenja, kjer smo si ogledali središče mesta, ki so ga krasile praznične stojnice. Lokalna in okoliške šole ter vrtci so se predstavljali s ponudbo ročno izdelanih darilc in drugih izdelkov, oder je že čakal na nastopajoče, vzdušje pa je dopolnila lepa praznična glasba iz zvočnikov vse okoli nas.
Zatem pa smo se podali do našega cilja, in sicer v Mozirje, na Božično bajko. Mozirski gaj je v decembru odet v 1,7 milijona lučk, oblikovanih v atraktivne oblike. In letos nas je čakala posebna barvna zgodba v prav vsakem vrtu …
Lepemu izletu je sledila praznična večerja in druženje, ki ga je polepšalo tudi manjše obdarovanje.
SS Črnava se predstavi v časopisu Zavoda VID. To je časopis o dobrih dejanjih za dobre ljudi in vse, ki jih v življenju vodijo človečnost, sočutje, dobrota, razumevanje in pripravljenosti pomagati.
V tokratni, 39. številki, se predstavljajo “Črnavci”, s katerimi Zavod odlično sodeluje že mnogo let, opisana pa je tudi izpoved dolgoletne donatorke in botre, Petre Piber.
Otroci in vzgojitelji Stanovanjske skupine Reteče smo se na hladen novembrski vikend podali na prvi letošnji motivacijski vikend. Tokrat smo se zapeljali med grape in kuclje cerkljansko-idrijskega okoliša. Ogledali smo si nebeške planine in peklenske rove, vmes pa krepili mišice in prečiščevali pljuča z nežno sapico neokrnjene narave. Kjer so se včasih bili boji v grapah in rovih, smo mi grizli kolena in bili boje z oguljenimi frazami v stilu “ne da se mi”, “to je kr neki”. In tako so kaj hitro na obraz pricurljale kapljice potu, v oči male iskrice in na ustnice navihani nasmeški. Iz rovtarskih koncev se je vrnila prenovljena, predihana in energije polna skupina desetih parov rdečih ličk.
